Bela ovojnica v citrusih – zavreči ali zaužiti?

Vsekakor predlagam, da jo zaužijete, saj je le ta bogat vir fitoestrogenov –  bioflavonoidi, ki jih najdemo v številnih zeliščih in sadju. Poleg že omenjene bele lupinice v citrusih, jih boste našli še v češnjah, brusnicah, borovnicah, grozdju, marelicah, v številnih žitaricah, šipku.

In zakaj so tako pomembni? Predvsem zato, ker so pravi bojevniki z odvečnim estrogenom za receptorska mesta v našem telesu, kar je še zlasti pomembno pri porušenem hormonskem ravnovesju v menopavzi.

Zelo pomembno – skupaj z vitaminom C blažijo vročinske valove, značilne za obdobje pred in med menopavzo

In zakaj so bioflavonoidi tako pomembni? Predvsem zato, ker so pravi bojevniki z odvečnim estrogenom za receptorska mesta v našem telesu, kar je še zlasti pomembno pri porušenem hormonskem ravnovesju v menopavzi.

Poleg tega :

  • Pomagajo C vitaminu pri njegovem pravilnem delovanju in absorbciji v telesu ter ga ščitijo pred oksidacijo in povečujejo njegov učinek
  • Krepijo kapilarne stene (če so le te šibke, običajno ob najmanjšem udarcu nastane modrica)
  • Skupaj z vitaminom C skrbijo za vezivna tkiva
  • So obramba pred raznimi okužbami
  • Preprečujejo oziroma zdravijo bolezni dlesni in njihovo krvavitev

lemon-1024641_1280

Vedno poudarjamo, kako pomemben je C vitamin za naše zdravje, ko nas brani pred neštetimi prostimi radikali, a tudi sam ni povsem varen pred njimi. Zato  se pojavlja skupaj z bioflavonoidi, ki zanj predstavljajo zaščitno snov pred razpadanjem, njegov učinek pa samo še povečujejo.

In še namig : sodobni biokemiki svetujejo, da bo vitamin C veliko učinkovitejši, če pojemo celo limono, torej tudi sadno meso, saj se ravno zaradi bioflavonoidov učinek le tega poveča. Prav tako naj bi dnevno zaužitje dveh limon zavrlo molekule tiroksina, ki skrbijo za vitkost.

Sveža kumara, limona, sveža meta in voda…zmagovalna kombinacija, ko je vaše telo zakisano, smo  utrujeni in brezvoljni, imamo  probleme s prebavo. Pa tudi sicer, povsem iz preventivnih razlogov, je tak napitek več kot dobrodošel.

Seveda vam bo pomagala tudi limonada, moj omiljen jutranji napitek na tešče, a od časa do časa je odlično dodati še kumaro in meto.

Potrebujemo:

  • 2 l vode
  • 1 svežo limono (ali 2 limeti)
  • 1 sveža kumara
  • 10 – 12 listov mete

Priprava:

Kumaro in limono narežemo na rezine (če sta bio, potem oboje z olupki), dodamo liste mete in prelijemo z vodo. Pokrijemo, damo v hladilnik in pijemo vsako jutro na tešče.

Tako preprosto, a resnično učinkovito. In če sem o dobrodejnih učinkih ter zdravilnih in lepotilnih učinkih limonade že pisala, naj tokrat samo še dodam, zakaj je koristna kumara. Vsebuje namreč:

  • Vitamin E – med drugih koristen za mladosten videz.
  • Veliko mineralov in vitaminov (selen, kalij, magnezij, kalcij).
  • Vsebuje kar 97% vode.
  • Odpravlja ledvične in žolčne kamne ter presežek sečne kisline.
  • Pomaga pri izločanju vode, čisti prebavne poti, pospešuje prebavo.
  • Je pomoč pri preobremenjenih jetrih.
  • Uravnava krvni sladkor in deluje bazično.

 

Qoencim Q 10 je močan antioksidant, prisoten  v vsaki živi celici, ki ga le te uporabljajo pri dihanju, poleg tega pa pred oksidacijo varuje pomembne biološke molekule, kot so DNK, beljakovine in maščobe. Telo ga torej nujno potrebuje, da lahko normalno opravlja svoje naloge in čeprav je edini antioksidant, ki ga človeško telo proizvaja samo , se  s staranjem količina Q10 v našem telesu zmanjšuje. In to lahko privede do mnogih zdravstvenih težav.

In ne samo staranje kot tako, do zmanjšane proizvodnje tega varovalca pred prostimi radikali so lahko še :

  • Stres
  • Neustrezna prehrana
  • Okužbe
  • Izpostavljenost soncu, nikotinu,…

Zakaj je tako pomemben? Njegovo delovanje je primerljivo z delovanjem vitamina E, saj povečuje energijo, izboljšuje delovanje srca in krepi imunski sistem. Visok krvni tlak uravnava na normalni nivo, pomaga pri boleznih dlesni, pri mišični oslabelosti,  je pa tudi pomoč pri uničevanju stranskih učinkov zdravil, ki jih morda jemljemo za bolezni, povezane s starostjo, tudi statinov – zdravil za zniževanje maščob v krvi (holesterola). Njegovo pomanjkanje se kaže v oslabljenih stegenskih mišicah in mišicah nadlakti, ob večjih naporih se zadihamo in imamo kratko sapo.

Če se po telesnih aktivnostih težko regeneriramo, imamo odpor do vadbe ali se počutimo nezmožni zanjo, smo brezvoljni in brez energije, potem bi lahko tudi to bil znak pomanjkanja koencima Q 10.

Raziskave kažejo, da koencim Q10 zavira nastajanje sive mrene, dviguje razpoloženje in splošno počutje, daje nam več energije in je odličen borec proti migrenam. In  ne navsezadnje, raziskave kažejo, da upočasnjuje napredovanje parkinsonove in alzheimerjeve bolezni.

Čeprav ga telo proizvaja samo, ga lahko najdemo tudi v hrani, a ga na tak način nikoli ne vnesemo v zadostnih količinah.

Povprečno ga s hrano zaužijemo le kakšnih pet miligramov, čeprav je priporočena vrednost dnevnega vnosa za odraslo osebo trideset miligramov in več.  Poleg tega se njegova vsebnost  zmanjšuje ob peki, kuhanju, praženju, konzerviranju, zato je vsekakor priporočljivo, da zlasti po 35. letu starosti  prehrani dodamo še pripravek koencima Q 10.

Našli ga bomo  – v 100g živila : v sardinah (6mg), lososu in skušah, sezamovem olju (3,2mg), perutninskem mesu (približno 2mg), v soji (1,9mg), špinači (1mg), rdečem mesu (20-40mg), jetrih (50 mg), pa tudi v brokoliju, v polnozrnatih  žitih in oreških, v soji,  jajcih in mlečnih izdelkih, a  vsekakor premajhne količine za zadostitev dnevnih potreb.

Vendar pazljivo, na Fakulteti za farmacijo v Ljubljani opozarjajo, da sočasno jemanje zdravil za preprečevanje strjevanja  krvi in koencima Q10 lahko povzroči zmanjšano delovanje teh zdravil.

Če povzamem – je antioksidant, ki ga telo nujno potrebuje in katerega lastna proizvodnja z leti upada. Vnos v obliki prehranskih dopolnil je nujen, dobimo ga pa v obliki trdih (prašek) in mehkih (raztopljen v olju) kapsulah in tudi kot sirup, ki je zaradi svoje vodotopne oblike še posebej zaželen, sploh ker naj bi bil kot tak celo 4x bolj učinkovit.

Vodna kura predstavlja središče zdravljenja po Kneippu, saj je voda idealen prevodnik toplega in hladnega in preko kože deluje na vso naše telo, s svojimi zdravilnimi učinki pa med drugim pomaga pri:

  • razstrupljanju telesa skozi kožo,
  • izboljšanju krvnega obtoka ( boljša prekrvavitev),
  • sproščanju celega telesa,
  • izboljšanju napetosti in barvi kože,
  • izboljšanju imunskega sistema in poživitvi telesa,
  • ohranjanju elastičnosti žilne stene ,
  • izločanju stresnih hormonov iz telesa,
  • izboljševanju prebave,
  • povečuje oziroma izboljšuje toleranco na bolečino.

Pri zdravljenju z vodo na izbrani del telesa delujemo s hladno/toplimi impulzi in s tem v telesu sprožamo močne reakcije v delovanju ožilja. Arterije se pod vplivom hladne in tople vode krčijo in širijo, tako delovanje pa hkrati neposredno deluje na celoten srčno žilni in endokrini sistem, posledično pa tudi na vse ostale organske sisteme. S svojimi termičnimi dražljaji voda preko kože povzroči delovanje na celotno telo, tudi na notranje organe in ne samo lokalno ob morebitnem delnem namakanju telesa.

Voda ima zdravilno moč. Na tisoče duševnih tegob, pobitosti, obupa, malodušja in nerazpoloženja ne bi bilo, če bi s svežo vodo marljivo čistili bivališče duha (telo).S. Kneipp.

Najbolj znana Kneippova metoda je »knajpanje« oziroma obdelava celega telesa ali delov telesa izmenično s hladno in toplo vodo v zdravilne namene.  Pri tej metodi je zelo pomembno, da s hladnim curkom delujemo na telo šele takrat, ko je to predhodno segreto (z gibanjem, namakanjem v topli vodi,..), sicer lahko telesu povzročimo veliko škodo. Postopek  pričnemo s toplo vodo in zaključimo s hladno . Pomembno je vedeti, da se po knajpanju ne brišemo, temveč suha oblačila  oblečemo na mokro telo ter nekaj minut počivamo ter pustimo, da telo ponovno vzpostavi normalno temperaturo. Podobno postopamo pri izmeničnih kopelih za noge. Noge po kopeli samo otremo in  jih ogrejemo z gibanjem oziroma počitkom. Moč in dolžino knajpanja prilagajamo treniranosti, zdravstvenemu stanju in starosti posameznika, pomembno pa je, da ju stopnjujemo in s tem povzročamo samozdravilni proces. Pred zahtevnejšimi posegi z  vodno terapijo je priporočljiv posvet pri zdravniku, saj določena bolezenska stanja ne prenesejo delovanja in zdravljenja z vodo, še zlasti, če so terapije intenzivnejše.

»Bosanje« oziroma  hoja po sveže zapadlem snegu, vodi, mokrem kamenju, rosni travi, lubju, storžih in drugih podobnih površinah spada v Kneippov nabor zdravljenja kot zračna kopel.  Namenjeno je  utrjevanju telesa in večanju odpornosti. Vendar je potrebno opozoriti, da mora biti sneg novo zapadel in po njem hodimo le nekaj minut, da ne tvegamo ozeblin.

Zmakanje ali umivanje, ki je lahko celo ali delno (trebuha, zgornjega dela, spodnjega dela) in se načeloma izvaja s hladno vodo, se uporablja v primeru povišane temperature, saj pripomore k večjemu potenju. Vodi lahko dodajamo kis ali sol, njivsko preslico.

Pri svojem zdravljenju z vodo se je Kneipp  posluževal tudi oblivov posameznih delov telesa . Pri tem vodni curek usmerimo na določen del telesa (koleno, stegno, zgornji ali spodnji del telesa, glavo ali oči,..) in nanj delujemo s termičnimi (hladni, topli ali vročinski) ali mehanskimi dražljaji (vodna masaža). Oblive po navadi izvajamo s hladno vodo,  občasno pa tudi hladno-toplo.

Kopeli so še kako pomembne pri zdravljenju po Kneippu in sicer jih ločimo na:

  • navadne – temperatura vode ostaja enaka,
  • izmenične – po daljšem toplem ali vročem postopku sledijo kratke mrzle kopeli,
  • rastoče – temperatura vode se stalno povečuje in
  • padajoče – temperatura vode se stalno zmanjšuje.

Kopeli so lahko cele ali delne in jih torej ločimo na hladne (do  18 ºC), mlačne (do 22 ºC), tople (36 – 38 ºC) in vroče (39 – 45 ºC) ter so lahko z dodatki eteričnih olj ali soli, lahko pa tudi brez.

Ovitki so namenjeni ogretju telesa, ko je le to hladno, pri visoki temperaturi pa z ovitki s telesa odvajamo temperaturo.

obkladki delujemo na samo določen del telesa, z razliko od ovitkov, kjer postopek izvajamo na celotni površini.

Parne komprese  so vroči obkladki, ki se uporabljajo za lokalno zdravljenje, najpogosteje za odpravljanje krčev in bolečin v določenem delu telesa.

Parne kopeli  so predvsem namenjene potenju in čiščenju telesa. Pri tem na telo delujemo z vročo vodo.

Še več je načinov in metod, ki jih je S. Kneipp uporabljal v svoji vodni terapiji. Pri tem je s svojimi načini zdravljenja omilil veliko bolečin in pozdravil številne bolezni. Glede na lastne izkušnje in na podlagi rezultatov zdravljenja pa je ugotavljal da:

  • hladna voda –blaži bolečine, znižuje povišano telesno temperaturo, poživlja telo in duha ter povečuje koncentracijo,
  • topla voda – pomaga pri kroničnih bolečinah, krčih in težavah v sklepih.

Pri knajpanju so dobrodošli kopelni dodatki iz Kneippove domače lekarne,  kot so orehovi listi, olje poprove mete, kamilica, preslica, smrekov izvleček in mnogi drugi  za večji učinek, ki ga želimo doseči. Vsekakor je vodna kura najprimernejša pri vzdrževanju in negovanju zdravja in v času rehabilitacije.

 

(Povzeto po lastnem viru in Kneippovem priročniku)

Osem kozarcev vode na dan – mit ali resnica?

 

Niti eno, niti drugo pravzaprav.

Sodeč po zadnjih raziskavah avstralskih znanstvenikov z Inštituta za biomedicinska odkritja na Univerzi Monach, naj ne bi slepo sledili zapovedi osmih kozarcev vode na dan. Glede na izsledke svojih raziskav so namreč prepričani, da je v prvi vrsti predvsem nujno slediti sebi in svojim potrebam. Prisluhniti,  kar nam govori telo! Vsako posploševanje o količinah popite vode je po njihovem mnenju odveč.

Vsak človek je individuum zase in pravilo osmih kozarcev nikakor ni verodostojno za vse. Res je že, da taka količina popite vode ne bo zdravstveno ogrozila nikogar, so pa ljudje, ki zaradi okolja, v katerem živijo ali večjih fizičnih naporov, potrebujejo več te življenjsko pomembne tekočine.

Ob prebiranju Kneippove »vodne kure« in njegovega pogleda na kulturo pitja, moram povečini prikimati. Še zlasti v delu, ko pravi, kako smešni smo pravzaprav ljudje, ko ves dan ne popijemo nič, potem pa naenkrat liter vode, brez da bi se zavedali, kako si s tem škodujemo. Prevelika količina naenkrat bo namreč stekla skozi nas, se takoj izločila. Če bi jo pili počasi in po požirkih, bi prišla točno tja, kamor mora in opravila svojo funkcijo, ki jo mora.

Pretiravanje s količinami popite vode lahko privede do hiponatriemije. Gre za motnjo elektrolitov, za katero je značilna znižana koncentracija natrija v krvni plazmi in v telesu.

Avstralski znanstveniki so testirali 20 ljudi, ki so morali popiti precej tekočine takoj po vadbi, ko so bili dejansko žejni in pa skoz dan, ko takšne žeje niso čutili. Vsi so bili enotnega mnenja, da je bilo najhuje piti velike količine vode, ko žeje niso čutili.

Kar  me ponovno spomni na Kneippa in njegovo razmišljanje o pitju. Kot primer nam daje žival v naravi, ki je, ko je lačna in pije, ko je žejna. Brez računice, brez zapovedi! Ni pisanih pravil, le naravna potreba organizma po določenem hranilu.

Poznam ljudi, ki vode skorajda ne pijejo  in take, ki s pitjem  pretiravajo.  Kje so prave mere? Kolikšna je torej »pravilna« količina, da bomo zadostili vsem kriterijem – pisanim in nepisanim? Sama sem mnenja, da resnično prvenstveno v poslušanju samih sebe! Pravilno razmerje z čisto vodo, ki najbolj odžeja in nesladkanim zeliščnim čajem je prav tako dobrodošlo.

A pod črto- dejstvo je, da naš organizem dnevno izloči 2,5 do 2,9 l vode. V naših celicah je je 2/3 in v tkivnih tekočinah 1/3. Skrbi za transport hranil, kisika, produktov presnove ter uravnava telesno temperaturo. Zato je pravilna in zadostna  hidracija še kako pomembna. Še zlasti pri starejših ljudeh je dehidracija najpogostejši problem. S pitjem zadostne količine vode bomo zmanjšali tveganje rakastih obolenj dojk, debelega črevesja in danke ter sečil, naša ščitnica bo pravilno delovala, bolezni srca pa bomo zmanjšali za polovico.

Na drugi strani pa prekomerna hidracija povzroča zmanjšanje koncentracije natrija v krvi in telesu, zaradi preveč zaužite tekočine le ta zaostaja v telesu, kar povzroča otekla stopala, gležnje in roke, otečeni smo lahko v obraz in okoli oči.

Priporočeno je pitje vode na tešče, v zmernih količinah in po požirkih skozi ves dan. Po barvi urina bomo videli, kdaj smo dejansko dehidrirani. S pravilno hidracijo bomo bolj zbrani, odporni proti boleznim, lažje se bomo spopadali s vsakodnevnimi stresnimi situacijami. Poleg tega bomo imeli več energije, večje psiho-fizične sposobnosti, naš izgled pa bo bolj svež.

Obrazne mišice in zakaj jih trenirati

Treniramo noge, dvigujemo ritke, se mučimo s trebušnjaki….na mišice obraza pa preprosto pozabljamo. Pa tako kot vsaka mišica na našem telesu, tudi te vplivajo na našo celotno obliko. Ne moremo vplivati na obliko nosu (no, če odmislimo plastičnega kirurga), lahko pa s pravilnim treniranjem obraznih mišic vplivamo na to, da bodo naše oči manj udrte in  lica lepše oblikovana.

Ko sem jih imela dvajset, ne bi nikoli pomislila, da se pravzaprav proces povešanja obraznih mišic čisto neopazno začne že v teh letih, no, po štiridesetem pa stvari niso več tako neopazne.
Če še niste opazile, predlagam en mali test…na tla položite ogledalo, nagnite se nadenj in…Hja, to so tiste mlahave kožne gube, ki ne bi bile tako očitne, če bi bile obrazne mišice močnejše.

Mrščimo se, pačimo, smejemo, tudi povsem  spontano, glede na trenutek in situacijo. Katere mišice delajo, se sploh ne zavedamo, a  dejstvo je, da so obrazne mišice ene najbolj zaposlenih na telesu. Morda res ne nosijo teže, kot naše noge, a z leti vendarle tudi tukaj  vidimo posledice.

Če bi želeli narediti primerjavo, je ta najboljša, ko primerjamo mišice naših rok, ko smo bili stari 25 in pa zdaj, ko smo starejši. Kljub temu, da so roke iz dneva v dan zaposlene, saj dvigujemo, brišemo, mahamo, umivamo, hočeš nočeš le te  niso več enake. Si torej predstavljate, kaj se dogaja z mišicami obraza?

S staranjem prav tako upadajo tudi  hormoni, katerih naloga je med drugim tudi ta, da našo kožo delajo čvrsto in gladko. Če bomo vadbe obraznih mišic izvajali redno, bomo upočasnili viden proces staranja, saj bomo povečali dovod kisika v celice elastičnega tkiva kolagena in elastina.

In še nekaj je, zaradi česar je naš obraz s časom videti gubast in izsušen – izguba maščobe. Le ta se kaže predvsem okoli oči in na mestih, kjer so gube in gubice najbolj vidne.  Zato je poleg ustrezne prehrane, uživanja zdravih maščob  in primerne hidracije seveda, tudi masaža obraza in treniranje obraznih mišic korak do upočasnitve teh procesov. Hrana naj bo bogata z vitaminom C, ki poleg vseh drugih funkcij, ki jih ima, krepi vezivno tkivo in spaja beljakovine in druge snovi v čvrsti kolagen ter je pomoč pri glajenju gubic na koži.

K sreči nikoli ni prepozno!  Tudi,  če jih ne štejemo  več dvajset, lahko z rednim vsaj nekaj minutnim treningom obraznih mišic še vedno veliko naredimo za mladostnejši in predvsem prijaznejši izgled. Tudi (ali pa predvsem, ker so bolj vidne) obrazne mišice nas definirajo!


 
Za pokušino še vaja za pomladitev (povzeto po knjigi Deset minut za pomladitev obraza)
Z rednim izvajanjem nam bo ta vaja pomagala pri brisanju vodoravnih črt na čelu, ki so posledica vsakodnevnega mrščenja:

  • Dlani položimo na čelo eno na drugo, prsti so usmerjeni navznoter in pritisnemo (pri tem posebna previdnost ni potrebna, saj je ta mišica čvrsto pripeta na dve kosti) in pri tem mišico potegnemo proti lasišču. Držimo 5 sekund in sprostimo. Ponovimo 4x.
  • Zapremo oči in 5-10 sekund škilimo. Počivamo in vajo ponovimo 3 do 4x.