Klorofil – razstrupljanje,  izguba kilogramov in splošno dobro počutje

Brez klorofila, zelenega rastlinskega barvila, si življenja na zemlji ni moč predstavljati.  Omogoča namreč proces fotosinteze, pri katerem rastline, pa tudi alge, nekatere praživali in bakterije s pomočjo sončne energije ustvarjajo ogljikove hidrate (vir: wikipedia).

Če je njegova vloga v rastlinskem svetu dobro poznana, je tudi  na drugi strani  spisek vsestranskih dobrodejnih učinkov  klorofila na naše telo zelo dolg.  Znanstveniki  listo še vedno dopolnjujejo, saj vedno znova najdejo še kak pozitiven učinek.

  • Blaži slabokrvnost ter vzpodbuja proizvodnjo rdečih krvničk -molekule klorofila so namreč po svoji zgradbi skoraj identične molekuli hemoglobina, zato zagotovo ne preseneča, da klorofil imenujemo tudi zelena rastlinska kri.
  • Ima veliko vlogo pri obnovi celic in pri transportu kisika v telesu – celice, obogatene s kisikom hranila lažje absorbirajo.  Naše telo je bolje »nahranjeno« in preskrbljeno, kar posledično  vpliva tudi  na izgubo kilogramov.
  • Idealen pri razstrupljanju telesa – toksini se nabirajo v maščobah in to tam, kjer bi si najmanj želeli – okoli trebuha.  Povzročajo zakisanost, slabo počutje, napihnjenost in mnoge druge težave, ki močno vplivajo na naše splošno zdravje in počutje. S klorofilom, torej uživanjem zelene zelenjave, pa bomo poskrbeli za bazičnost in razvoj dobrih bakterij. Izboljšala se bo prebava in absorbcija hranil v telo, zaradi visoke vsebnosti vlaknin pa  se bodo strupi lažje izločili iz telesa.
  • Klorofil je odlična podpora organom pri izločanju strupov tudi v obliki  težkih kovin, kot so kadmij, živo srebrod in druge težke kovine.  Značilno za Japonce na primer  je, da pri vsakem obroku zaužijejo precej morske zelenjave, predvsem zato, ker je na njihovem krožniku veliko surove ribe.  Z algami in drugo morsko zelenjavo se težke kovine, prisotne v ribah, izločajo iz telesa.
  • Najboljši viri klorofila – že barva sama nam pove, v kateri rastlini je več klorofila. Bolj je zelena, več klorofila vsebuje.  Peteršilj, blitva, špinača, kalčki, brokoli, zelena paprika, pa solata s čim temnešjimi listi in seveda divje rastline kot sta kopriva in regrat. Prav tako nikar ne pozabimo na zelišča.  Čudovit vir klorofila so tudi alge, kot sta klorela in spirulina.

Pazljivo pri pripravi hrane – ker je klorofil precej občutljiv na vročino, zelenjave pojejmo v čim bolj surovi obliki. Seveda pa špinačo, blitvo, brokoli,.. zaradi boljše absorbcije in prebave za nekaj minut blanširamo.