Klorofil – razstrupljanje,  izguba kilogramov in splošno dobro počutje

Brez klorofila, zelenega rastlinskega barvila, si življenja na zemlji ni moč predstavljati.  Omogoča namreč proces fotosinteze, pri katerem rastline, pa tudi alge, nekatere praživali in bakterije s pomočjo sončne energije ustvarjajo ogljikove hidrate (vir: wikipedia).

Če je njegova vloga v rastlinskem svetu dobro poznana, je tudi  na drugi strani  spisek vsestranskih dobrodejnih učinkov  klorofila na naše telo zelo dolg.  Znanstveniki  listo še vedno dopolnjujejo, saj vedno znova najdejo še kak pozitiven učinek.

  • Blaži slabokrvnost ter vzpodbuja proizvodnjo rdečih krvničk -molekule klorofila so namreč po svoji zgradbi skoraj identične molekuli hemoglobina, zato zagotovo ne preseneča, da klorofil imenujemo tudi zelena rastlinska kri.
  • Ima veliko vlogo pri obnovi celic in pri transportu kisika v telesu – celice, obogatene s kisikom hranila lažje absorbirajo.  Naše telo je bolje »nahranjeno« in preskrbljeno, kar posledično  vpliva tudi  na izgubo kilogramov.
  • Idealen pri razstrupljanju telesa – toksini se nabirajo v maščobah in to tam, kjer bi si najmanj želeli – okoli trebuha.  Povzročajo zakisanost, slabo počutje, napihnjenost in mnoge druge težave, ki močno vplivajo na naše splošno zdravje in počutje. S klorofilom, torej uživanjem zelene zelenjave, pa bomo poskrbeli za bazičnost in razvoj dobrih bakterij. Izboljšala se bo prebava in absorbcija hranil v telo, zaradi visoke vsebnosti vlaknin pa  se bodo strupi lažje izločili iz telesa.
  • Klorofil je odlična podpora organom pri izločanju strupov tudi v obliki  težkih kovin, kot so kadmij, živo srebrod in druge težke kovine.  Značilno za Japonce na primer  je, da pri vsakem obroku zaužijejo precej morske zelenjave, predvsem zato, ker je na njihovem krožniku veliko surove ribe.  Z algami in drugo morsko zelenjavo se težke kovine, prisotne v ribah, izločajo iz telesa.
  • Najboljši viri klorofila – že barva sama nam pove, v kateri rastlini je več klorofila. Bolj je zelena, več klorofila vsebuje.  Peteršilj, blitva, špinača, kalčki, brokoli, zelena paprika, pa solata s čim temnešjimi listi in seveda divje rastline kot sta kopriva in regrat. Prav tako nikar ne pozabimo na zelišča.  Čudovit vir klorofila so tudi alge, kot sta klorela in spirulina.

Pazljivo pri pripravi hrane – ker je klorofil precej občutljiv na vročino, zelenjave pojejmo v čim bolj surovi obliki. Seveda pa špinačo, blitvo, brokoli,.. zaradi boljše absorbcije in prebave za nekaj minut blanširamo.

Ko pomislimo na ta rumen sadež in si v usta prikličemo njegov kisel okus, najprej pomislimo na obilico C vitamina, ki ga vsebuje.

Vendar ne,   limona ali pomaranča nista najvišje na lestvici sadja in zelenjave po vsebnosti vitamina C. Kar nekaj jih je pred njima, ki vsebujejo veliko več  tega kralja med vitamini, kot vitamin C radi poimenujemo.

Povsem na vrhu je  acerola, divja češnja iz Južne Amerike  s kar 1700 g C vitamina v 100 g tega sadeža,  a je zaradi svoje visoke cene precej nedosegljiva.

Imamo pa čudovito rastlinico, ki raste tako rekoč na dosegu roke in katere drobni popki so neverjeten vir vitamina C, kar 1.025 mg ga je v 100 g, kar   je v primerjavi s pomarančo ali limono, ki ga vsebujeta okoli 50 mg,  precejšnja razlika.

 

In kako je z drugim sadjem in zelenjavo?

Veliko C vitamina vsebuje  črni ribez (177 mg), sledijo pa še :

  • Peteršilj z 166 mg, ki poleg vitamina C vsebuje še vitamine A,B in E, minerale ter razkuževalni klorofil,

  • Ohrovt z 114 mg je bogat še z  vitaminom A in K ter  minerali,

  • Paprika s približno 139 mg, še zlasti rdeča vsebuje skoraj 3 krat več C vitamina kot pomaranča ter je hkrati odličen vir vitamina A,

  • Mango vsebuje 122 mg vitamina C, ob tem pa še vitamin A, betakaroten in je dober čistilec krvi,

  • Čili kot zelenjava in ne mešanica začimb, nam bo s  ½ skodelice te pekoče začimbnice ponudil skoraj 108 mg vitamina C, poleg tega bo kapsaicin v čiliju poskrbel za celo vrsto zdravilnih učinkov – med drugim bo  ublažil  bolečine v mišicah in sklepih, poskrbel za srce in ožilje, pospešil hujšanje,

  • Papaja vsebuje 88 mg C vitamina na sadež, ob tem je bogata z železom, kalijem in kalcijem. Z uživanjem tega sadeža bomo  poskrbeli za zdrave kosti in boljšo prebavo,

  • Cvetača v 100 g vsebuje 73 mg C vitamina, ob tem pa je bogata z vlakninami, folno kislino in kalijem. Zdravilno deluje na sluznico debelega črevesa, njen učinek je čistilni za kri in odvajalni.

  • Kivi ali kitajska kosmulja, kot ta zeleni sadež tudi imenujemo, vsebuje 71 mg C vitamina ter je hkrati bogat s bakrom in kalijem.

Najdemo ga tudi v zelenolistni zelenjavi (špinača),  paradižniku, krompirju, jagodah, zelju, česnu, korenju.

Pazljivost pri rokovanju in skladiščenju vsekakor ne bo odveč – vitamin C je namreč izredno občutljiv na zrak, toploto, svetlobo, vodo, zato je najbolje, da hrano pripravljamo tik pred zaužitjem, je ne pregrevamo, pečemo in kuhamo na visokih temperaturah, saj v tem primeru izgubi precej tega dragocenega vitamina.

In še kot zanimivost – nekje sem prebrala, da naj bi večina živali sintetizirala lasten vitamin C, človek, opice in morski prašički pa te sposobnosti nimamo.

Če kdaj, je zimski čas najboljši za jedi na žlico in so  juhe čudovita večerja. Ne redijo  (seveda odvisno od sestavin), nas pogrejejo  in nasitijo.  Ko nam že zmanjka idej, je bučna juha resnično dobra izbira.

Vedno sem navdušena  nad njeno barvo, ki ji jo daje betakaroten, fitokemikalija iz skupine karatenoidov z zelo močnim antioksidativnim učinkom. Gre za rastlinsko barvilo, ki njo samo  ščiti pred škodljivimi vplivi iz okolja (UV žarki, bolezni, …) ter  prostimi radikali in prav na tak način ona ščiti nas.  Karotenoidi so namreč znani kot zaviralci raka in so topni v maščobah.

Poleg tega je to oranžno živilo bogato z vitamini (C, B6, B12, A, E, K) in minerali (kalcij, železo, magnezij, fosfor, kalij). Betakaroten se v našem telesu spreminja v vitamin A, ko ga telo potrebuje, ostala zaužita količina se v telesu sprosti kot antioksidant.  Poleg tega, da nas ščiti pred prostimi radikali in s tem pred rakavimi obolenji :

  • Krepi naš obrambni sistem
  • Varuje nas pred aterosklerozo
  • Varuje pred srčnim napadom in nenazadnje
  • Varuje pred nastankom sive mrene.

 

Pripravimo jo lahko kot juho, prigrizek, a je odlična tudi kot piling za telo in maska za obraz. Zato naslednjič pogumno kupite kar celo bučo in se razvajajte.

Prigrizek, malica ali lahek obrok:  na cm velike kocke ali na krhlje narezano bučo, ki je ni potrebno lupiti, posolimo z grobo morsko soljo, posipamo z svežim rožmarinom ter prelijemo z oljčnim oljem. Pečemo v pečici do zlato rjave barve.

Piling za telo : 1 žlico rjavega sladkorja zmešamo z ½ žlice kokosovega olja, ½ žlice mandljevega olja, žlico zmečkanega mesa buče in ½ žličke cimeta. Telo natremo, nežno masiramo vsaj 10 minut ter speremo.

Maska za obraz : primeren košček buče stisnemo, zmešamo z žlico jogurta in nanesemo na obraz. Po vsaj 20 minutah masko preprosto speremo z mlačno vodo.

In še namig – za juho namesto sladke ali kisle smetane raje uporabite spenjeno ghee maslo ali prav tako spenjeno kokosovo mleko. Še bolje pa le kapljica ali dve hladno stiskanega bučnega olja ter bučna semena.

Še eno vsesplošno »zdravilo« in preventivno sredstvo, ki ga Kitajci uporabljajo že 5000 let in o katerem lahko prebiramo v samih superlativih.  Še  zlasti je njegove pozitivne lastnosti moč najti  v povezavi z ženskim zdravjem in dobrim počutjem, saj je vir fitoestrogenov in kot tak vpliva na količino estrogena, ki z leti upada. In četudi fitoestrogeni niso estrogeni, kot jih proizvaja človeško telo, imajo vseeno zmožnost posnemanja učinkov človeškega estrogena v našem telesu.

Poznan je kot odličen vir duševne in telesne energije in kot spodbujevalec hormonskih žlez, ki poleg tega še:

  • Deluje kot blago odvajalo,
  • Pomaga pri izločanju strupov iz telesa,
  • Zmanjšuje LDL-slabi holesterol,
  • Izboljšuje krvni obtok,
  • Zavira rast rakavih tumorjev,
  • Pomaga pri boljši absorbciji mineralov in vitaminov v telo,
  • Pomaga pri dvigu libida tako pri ženskah kot moških ter je
  • Pomoč pri težavah z erekcijo.

Še zlasti v času grip in drugih prehladnih obolenj je uživanje ginsenga še kako dobrodošlo.

Po priporočilih strokovnjakov  bi bilo najbolje ginseng uživati na tešče, še najbolje pred zajtrkom ali pa vsaj uro pred ali po obroku.

Prav tako svetujejo, da ginseng ovira absorbcijo C vitamina, zato ju je priporočljivo jemati v razmaku dveh ur.

Ginseng lahko kupimo v kapsulah, kot čaj ali prašek, pa seveda tekoči koncentrat in ob vseh že naštetih pozitivnih učinkovinah povečuje odpornost telesa in nas varuje pred stresom.

 

Je že res, da navijam in še najbolj priporočam lokalno, domače, »od blizu«, poznano. Pa vendarle…ta rastlina in njeni pozitivni učinki so me prepričali. Ne samo, da je bogata s selenom, kalcijem, magnezijem in železom, še vsaj 53 drugih aktivnih snovi  (minerali, vitamini, omega 3,6,9) govori njej v prid in ji daje  upravičen naziv – simbol mladosti. Zato verjamem in priporočam –  vsaj nekajkrat letno  bi jo morala uživati vsaka izmed nas. Pa tudi naši moški!

Če drži podatek znanstvenih raziskav, je to rastlina, ki podpira imunski sistem, ohranja vitalnost in energijo in ker ima androgenim hormonom podobne učinke, vsekakor ugodno vpliva tudi na raven estrogena, testosterona in progesterona. Vsebuje esencialne in ostale aminokisline ter nekaj polinenasičenih maščobnih kislin ter ob vsem navedenem še:

  • Pozitivno vpliva na izboljšanje kostne gostote,
  • Pri mlajših ženskah pozitivno vpliva na boleče in neredne menstruacije ter lajša PMS,
  • Lajša simptome menopavze – suha nožnica, nespečnost, »valunge«, napete dojke, nihanje razpoloženja, čustveni izbruhi in podobno,
  • Ugodno vpliva na libido, tako pri ženskah kot pri moških,
  • Ugodno vpliva na delovanje nadledvične žleze,
  • Pomaga pri izločanju stresnega hormona kortizola.

 

Ker ne povzroča nobenih rakavih obolenj, je povsem varna za uživanje. Priporočeno dnevno količino preprosto zamešamo v napitek!