Priznajmo si! Dajmo roko na srce in priznajmo, da smo pomembne, a hkrati povejmo, da so še kako pomembni tudi naši moški. Pa to sploh opazimo? Se tega zavedamo?

Prinašajo, odnašajo, poslušajo, tolerirajo! Se raje umaknejo, da bo le mir v hiši in seveda, bog ne daj, da povzdignejo glas, ker bo stanje samo še slabše! Dvomim, da se bodo kdaj popolnoma naučili vseh ciklov, v katerih smo v nekem obdobju meseca, a saj jim ni potrebe. Zelo dobro znamo pokazati, ko smo enkrat glasne in napadalne, pa spet sladke in raznežene, v hipu samozadostne in hudo pomembne.

Ko se smejemo, se morajo smejati z nami, ko potrebujemo čas zase, bi bilo bolje, da so na službeni poti. Ne sme jih boleti glava in vedno, ko si jih zaželimo, morajo biti za stvar. Da bi rekli ne? No ja, ne bi bilo dobro, ker napletemo – me vara, nisem mu več všeč, debela sem, ne ljubi me,…in še mnogo drugih scenarijev, ki ponavadi prinesejo kak tih dan in zapravljanje energije na povsem nepomembnih zadevah.

Pa se kdaj vprašamo, kako je z našimi moškimi? Kaj je tisto, kar jih teži, da morda kdaj njihova predstava in angažiranost nista takšna, kot prikazujejo v 50 odtenkih ? Da je morda imel tudi on slab dan in potrebuje ramo? Nekoga, ki ga bo poslušal ali samo občutek, da smo tam samo zanj? Si ne želimo enako od njega? V čem je torej razlika? Ne vidim je!
Če ljubimo in čutimo, potem vemo, kdaj je čas za reševanje njegove težave in vsaj za hip nehajmo razmišljati o svojih. Poslušajmo, a tudi slišimo! Razumele bomo, ker ne zavijajo v celofan in ni potrebe branja med vrsticami. Preprosti, pa spet niti slučajno enostavni!

Me lahko govorimo o hormonih, menstruaciji, ovulaciji, menopavzi, oni o svojih težavah (pa so tudi iz mesa, krvi, hormončkov) le redko. Nočejo! Ni v skladu z moškostjo! Ker oni so moški! A nosijo v sebi – seveda jih je strah staranja, seveda jim ni vseeno, kaj prinese s seboj andropavza (čeprav se delajo, da niti ne vedo, kaj to je in besede še izgovoriti ne znajo, a je resnica, da je ne upajo in ne želijo). In če vemo, kolikokrat na dan pomislijo na najpomembnejšo stvar na svetu (pa s tem ne mislim na nogomet)- seveda jim ni vseeno, ko poslušajo o upadanju testosterona, je zanje nek proces še toliko bolj zastrašujoč.

Vedno poudarjam, da se sicer z leti res pričnejo nekatere spremembe, tako pri ženskah, kot pri moških, a to še zdaleč ne pomeni konec sveta. Me bomo ponavadi povedale na glas, njim pa »pomagajmo« diskretno! Saj znamo! Kot pravi Savina – naši moški živijo v haremu s petimi ženskami.
In če v vseh petih ni toliko energije, volje, želje, ljubezni, da bo naš moški najsrečnejši pod soncem, pa tudi ne vem. Ker – je že morda res, da držimo tri vogale hiše, a hiša nikakor ne bi stala, če ne bi bilo tudi četrtega – našega moškega!

0 replies

Leave a Reply

Want to join the discussion?
Feel free to contribute!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja